Skupinsko in individualno delo

Šele, ko se vaj lotimo prostovoljno, so te učinkovite in smiselne. Edino v tem primeru bomo namreč pripravljeni, da se jih lotimo redno, ne da bi pričakovali, da bo kdo drug z zamahom roke odpravil naše težave ali delal vaje namesto nas. Vsak naj se sam odloči, ali raje dela sam, v paru ali v skupini.

Mnogim je laže delati v skupini kot sami ali le v paru, saj je energija Visokega C intenzivnejša v skupini. Prav tako je lahko v pomoč povratna informacija ostalih članov v skupini.

Skupina je združba več posameznikov, ki so na različnih stopnjah razvoja, imajo različne probleme, velikokrat kompleksne. Potemtakem mora biti osrednja metoda varna, vendar učinkovita za vse sodelujoče.
Kadar delamo v paru, eden od obeh sodelujočih vodi in pomaga skozi proces. V tem primeru se lahko o težavah in blokadah pogovorita in vsak lahko prosi Visoki C za vodstvo, kakor hitro se te pojavijo. Nato jih lahko odpravita v ritmu in zaporedju, ki jima najbolj ustrezata. To seveda ni mogoče v skupini.

Na spletni strani www.krystal.cnchost.com je spisek ljudi v ZDA, ki vodijo skupine ali delajo s posamezniki. Tam je tudi spisek kontaktnih oseb in strokovnih delavcev širom po svetu, ki prav tako delajo s skupinami in posamezniki.

Nastajanje skupin

Sedaj, ko nastaja vedno več skupin, tako v ZDA kot drugje po svetu, je nujno potrebno pojasniti osnovne razlike med delom v skupini in individualnimi vajami.

Sprva sem menila, da metoda odstranjevanja vezi ne more biti učinkovita v skupini. Ko sem začela voditi seminarje, sem presenečena odkrila, da lahko združena energija visokega C v skupini kompenzira določene probleme ali slabosti, sicer značilne za delo v skupini.

Eden od razlogov za skeptičnost do skupinskega dela se mi je porodila ob opazovanju raznovrstnih delavnic, seminarjev in ostalih skupinskih dejavnosti, ki so se v zadnjih nekaj letih razmnožile v ZDA. In kakor hitro se je pojavila nova metoda, že je prejšnja obledela.

Tudi nove metode so bile omajane, kakor hitro so udeleženci želeli še novejše in hitrejše tehnike, še posebej, če so imeli negativne izkušnje s predhodnimi skupinami, kar ni bilo redko.

Več let so me obiskovali ljudje z resnimi težavami, ki so izhajale iz sodelovanja v skupinah. Opazila sem, da je bila najpogostejša težava v pritisku, da je potrebno čim hitreje napredovati, čeprav posamezniki izkušenj še niso bili sposobni ponotranjiti.

Obljubila sem si, da sama ne bom nikdar del te skupinske scene, in da bom mirno nadaljevala z razvojem svoje metode. Le-ta namreč od samega začetka jasno opozarja pred hitenjem in prisiljenim razvojem. Vsakomur mora biti dopuščen lastni ritem, ki omogoča trajen razvoj, in ne nekakšno 'takojšnjo rešitev', ki konec koncev ne vzdrži stresa vsakdanjega življenja.

Skupine in individualno delo

Le če je delo prostovoljno, je tudi učinkovito. Le tedaj bo oseba res opravljala vaje redno, brez pričakovanja, da bo nekdo zamahnil s čarobno paličico in pregnal vse težave, ali opravljal vaje namesto nje. Vsak naj bi se prosto odločil, ali bo delal sam, v paru ali v skupini.

Marsikomu je lažje delati v majhni skupini, kot samemu ali s partnerjem, že zaradi večje koncentracije Visokega C v skupini, obenem pa je možna izmenjava izkušenj z ostalimi udeleženci.

Skupina se sestoji iz več kot dveh posameznikov, ki so na različnih razvojnih stopnjah in imajo različne osebne težave, pogosto precej resne. Prav zato je potrebna splošna metoda, varna pa tudi učinkovita za vse. V individualnih vajah dve osebi delata s trikotnikom, ena od obeh pa usmerja. O težavah se lahko pogovorita in vsak lahko prosi visoki C za vodstvo, kakor hitro se pojavijo težave. Nato jih je moč razrešiti v tempu in zaporedju, primernemu posamezniku. Ta način seveda ni primeren v skupinah. Zelo pomembno je, da se izognemo težavam, ki so se pojavljale v nekaterih skupinah ob uporabi drugih metod. Prav zato podajam nekaj navodil.

Navodila za skupinska srečanja

1. Pred pridruženjem skupini, naj bi vsak udeleženec prebral prvo knjigo Odstranjevanje vezi, ki omejujejo. Sicer se bodo pojavljala vprašanja in upočasnila tempo ostalih udeležencev.

2. Srečanja naj ne bodo omejena le na en kraj in prostor. Bolje, da obstaja več manjših skupin na različnih mestih. Le-ta naj bodo lahko dostopna vsem, ki želijo sodelovati. Tako se izognemo stroškom, zgubi časa in energije, ki bi jih imeli s potovanjem na daljše relacije.

3. Kdaj naj se skupina sestaja, naj bo prilagojeno ritmu večine udeležencev. Večina skupin se sestaja enkrat mesečno, zvečer ali ob sobotah zjutraj, za uro ali uro in pol. Nekatere se sestajajo tudi dvakrat mesečno.

4. Srečanje naj nima le namena druženja, temveč skupnega dela in pomoči sodelujočim.

5. V nekaterih skupinah, kjer udeleženci prispejo od daleč, pripravijo piškote, čaj ali sok. V teh primerih je bolje, da se pogostitev pripravi in ponudi ob samem prihodu.

6. Skupina naj ne bo pod vplivom enega vodje. Eden od načinov, kako se temu izogniti, je, da je vsakič drug udeleženec moderator srečanja.

7. Ego je lahko pogost problem. Ta se kaže v superiornosti zaradi več izkušenj ali potrebe po nadvladi. Visoki C vodi, ne moderator. Da se temu izognemo, naj bo torej moderator zmeraj drugi. To bo med drugim nudilo priložnost vsem udeležencem, da pridejo na vrsto, in ne zmeraj eni in isti osebi.

8. Problem lahko nastane tudi, ko eden ali dva udeleženca želita delati hitreje. Ta metoda je pripravljena na način, ki omogoča, da se vsakdo razvije s predanostjo vodstvu visokega C in ne z izsiljevanjem razvoja, ne svojega in ne kogarkoli drugega.

Srečanja

Začnimo z mlajem

1. Srečanje zmeraj pričnimo z mlajem. Tako bomo predali vodenje srečanja visokemu C in ne egu, volji ali prevladi posameznika.

2. Lahko zavrtimo posnetek mojega skupinskega vodenja z mlajem, ali na glas preberemo navodila iz knjige, ter se tako povežemo z visokim C.

3. Mlaj lahko obenem nudi možnost, da usmerimo zdravilno energijo in ljubezen visokega C tistim, ki imajo fizične, mentalne, čustvene ali druge težave.

4. Poleg tega omogoča, da skupina pošlje pomoč v dele sveta, kjer divja vojna, vlada lakota ali bolezen. Ta pomoč je zelo učinkovita, kadar jo pošilja skupina.

Osrednji del srečanja

1. Po vaji z mlajem se lahko pogovorimo o izkušnjah in doživetjih. Vendar naj bo pogovor čim krajši, namenjen podelitvi koristnih izkušenj in ne pritoževanju in razlagi težav. Pomembno je poudariti, kako nam je bila vaja v pomoč.

2. Odstranjevanje vezi, ali kateri izmed ostalih simbolov ali tehnik, naj predstavlja osrednji del srečanja. Navodila naj bodo posredovana s posnetega traku ali brana iz knjige.

3. Vsakič naj osrednji del sledi vaji z mlajem ali drevesom, tako da lahko vsakdo prosi visoki C, da mu pomaga skozi vajo.

4. Če ne gre za odstranjevanje vezi, temveč za uporabo kakšnega simbola ali druge tehnike, je pogosto koristno, da le-to moderator predhodno predstavi, tako da prebere ustreza navodila iz ene ali druge knjige Odstranjevanja vezi.

5. Po odstranjevanju vezi je potrebno udeležence opomniti, da napišejo pismo osebi, od katere so se odvezali in ne govorijo o obredu vsaj tri dni.

Končajmo z mlajem

1. Srečanje končajmo z mlajem ali drevesom, tako da bo vsak udeleženec zapustil srečanje napolnjen s tem, kar mu je poslal visoki C.
2. Na voljo je kaseta (zaenkrat le v angleščini) z uvodnim in zaključnim mlajem – daljši je ponavadi uvodni, krajšega pa uporabimo za zaključek.
3. Na koncu srečanje zapustimo tiho brez pogovarjanja. Tako ohranimo izkušnjo in ne izgubimo energije, ki je bila namenjena nam samim. Obenem se izognemo skušnjavi, da bi govorili o izkušnji, še preden se iztečejo trije dnevi.

Kadar je metoda izvedena natančno tako, kot mi je bila posredovana skozi leta, in kot je skrbno opisana v obeh knjigah Odstranjevanje vezi in v Priročniku, je povsem varna in učinkovita, tako za delo v skupini kot za individualno uporabo. Če jo kdorkoli spreminja, jo uporablja v kombinaciji s kakšnimi drugimi metodami, kot uvod, osrednji del ali za zaključek, ne prevzemam odgovornosti za njeno uporabo ne v skupini ne pri individualnem delu.